Surfwise

SURFWISE follows the odyssey of 85-year-old, legendary surfer Dr. Dorian “Doc” Paskowitz, his wife Juliette, and their nine children—all of whom were home-schooled on the beaches of Southern California, Hawaii, Mexico and Israel; they surfed every day of their lives, and were forced to adhere to a strict diet and lifestyle by their passionate and demanding, health-conscious father.

 

Stop focusing on problems, start having a vision

We’re measuring the wrong success goals states Nic Marks. Is the GDP really the best measure of human progress we can come up with? Marks has developed a new measure, called the National Accounts of Well-being, that’s not only a more accurate but also a more meaningful assessment of societal progress based on expanded data sets. See Nic speak more about his ideas here.

Excerpts from the talk:

“For too long, we have peddled a nightmarish visionof what’s going to happen. We have focused on the worst-case scenario. We have focused on the problems. And we have not thought enough about the solutions. We’ve used fear, if you like, to grab people’s attention. And any psychologist will tell you that fear in the organism is linked to flight mechanism. It’s part of the fight and flight mechanism, that when an animal is frightened –think of a deer. A deer freezes very, very still, poised to run away. And I think that’s what we’re doing when we’re asking people to engage with our agenda around environmental degradation and climate change. People are freezing and running away because we’re using fear. And I think the environmental movement has to grow up and start to think about what progress is.”

“… our measure of progress, our dominant measure of progress in society, is measuring everything except that which makes life worthwhile…”

“And actually, social scientists have already gone out and asked these questions around the world.This is from a global survey. It’s asking people, what do they want. And unsurprisingly, people all around the world say that what they want is happiness, for themselves, for their families, their children, their communities. Okay, they think money is slightly important. It’s there, but it’s not nearly as important as happiness, and it’s not nearly as important as love. We all need to love and be loved in life. It’s not nearly as important as health. We want to be healthy and live a full life. These seem to be natural human aspirations. Why are statisticians not measuring these?”
See also: 10 pointers to happiness: Government begins measuring well-being

 

Predavanje si lahko ogledate tudi s hrvaškimim prevodom.

Mavrica življenja

več SANJAJ

manj se PRITOŽUJ

več POSLUŠAJ

manj GOVORI

več LJUBI

manj se PRIČKAJ

imej več UPANJA

naj te bo manj STRAH

bodi bolj SPROŠČEN

imej manj SKRBI

imej več ZAUPANJA

imej manj DVOMOV

več se IGRAJ

manj DELAJ

Čudovito poletje

Ta teden je bil precej delaven. Finiširava z obnovo stanovanja, zato je tale zapis nastal z enotedensko zamudo. Ampak je fajn, da lahko v tem pasjem mrazu  obujam spomin na vroč in sončen vikend. Preden je dokončno nastopila jesen in z njo mraz (dobesedno), smo v Balah lovili zadnje tople sončne žarke in se namakali v idealno toplem morju.

Jutro je bilo oba dni prekrasno. Mar ni to čudovit pogled, ko zjutraj prilezeš iz šotora, ki ga postaviš tik ob morju?

Zdrav zajtrk na toplem soncu. Kot martinčki smo obsedeli za mizo, uživali v razgledu, kofetkanju in klepetu.

Popoldne na plaži, s knjigo v roki. Sonce greje, veter prijetno hladi. Idealna kombinacija. Voda topla kot sredi poletja. Kdo bi si mislil, da je že začetek oktobra. Kičasto lepo. Le ježi in spolzke skale motijo idilo. Zgleda imam res trde kosti, da ni niti ena podlegla, ko me je na spolzki skali s celega položilo na tla. Le rahlo odrgnjen komolec, ki se je v naslednjih dneh obarval modro.

Rahla burja je hotela zmotiti naše načrte za kosilo. A smo mojstri improvizacije in se nismo dali.

Po celodnevnem lenarjenju na toplem soncu so se prilegli makaroni z zelenjavo in parmezanom. Bonus – pogled na rajski sončni zahod.

Najprej je zašlo sonce, potem še luna. Še nikoli nisem videla, da žareče rdeča luna zaide v morje. Kaj bi dala za boljše znanje iz fotografije in boljši fotoaparat, da bi lahko zabeležila lepoto narave. A spomin ostane.

In nazadnje še večerno meditativno posedanje ob ognju.

Manj stvari, več svobode

V zadnjih šestih letih sem dvakrat selila pisarno, pravkar pa renovirava dom. Pri tem sem na žalost ugotovila, da se mi je v življenju nabralo absolutno preveč stvari. Kot da bi skozi življenje hodila z natrpanimi kovčki, ki me vlečejo k tlom, želim pa si hoditi svobodno, brez odvečne prtljage.  In potem se človek vpraša, kaj ga je pripeljalo do tega, da ima še in še odvečnih predmetov, na katerih se nabira prah, za katere je moral delati ure in ure, da si si jih privoščil, potem pa ležijo tam nekje v kotu, skoraj neuporabljene, ali celo nikoli uporabljene. Ko se seliš, ugotoviš, da je takšnih premetov čisto preveč, in da ne veš, kam z njimi. Če jih želiš prodati, ti to spet vzame čas, na koncu zanje ne iztržiš kaj dosti. Še najbolje je, da jih podariš.

Graham Hill v predavanju na TED-u predstavi preprosto formulo:  manj stvari, manj prostora (mišljen je bivalni prostor) = manj CO2, več denarja in več sreče. Lahko bi bila tudi malce drugačna: manj dela, manj denarja, manj stvari = več sreče. Ali pa: manj stvari, več denarja = več pomoči drugim. V formulo bi lahko vključili tudi svobodo. Več kot imaš, bolj si vezan na to kar imaš. In obratno. Manj lastnine, več svobode.

Kakorkoli.  Še vedno kupujem preveč. Me zanese. A bistveno manj kot včasih.

Vikend ob Krki

 

Čez vikend smo kempirali ob Krki in izkoristili zadnja dva poletna dneva. Vreme je bilo za ta čas neverjetno vroče. Večerno posedanje ob ognju je bilo prijetno, čeprav nas je konec poletja v tem koncu dostikrat zeblo. Popoldne smo naredili “svaštaro“, zvečer pa nam je Helena spekla pice. Krka je imela okoli 20 stopinj in osvežitev v bližnjem tolmunu se je prilegla.

V nedeljo popoldne smo skočili še na Kočevsko, pogledat potencialno lokacijo za ekološko vas. Kakšna divjina! Takšna, da zavohaš medveda in naletiš na sledi njegovih krempljev na drevesu.

Potem pa še v najboljšo picerijo v Sloveniji (v Ribnici) na pico in solato. In vikend se je počasi prevesil proti koncu.

 

Izlet na Uskovnico

 

Iz Srednje vasi pri Bohinju smo se po gozdni poti pripeljali na Uskovnico na obrobju pokljuške planote, ki leži na nadmorski višini 1138  m. Kakšen čudovit razgled! Prijeten topel dan po enotedenski vročini se je prav prilegel.  Od tam smo se čez Pokljuko spustili nazaj na Bled, kjer te dni poteka svetovno prvenstvo v veslanju. Presenetljivo kako prazen je bil Bled, kjer so se še dva dni nazaj gnetli kopalci.